Supervizija

"Raje sem cel kot dober.” - C. G. Jung

Indiviualna supervizija

Prednosti individualne supervizije sta intimnost in časovna učinkovitost. Vaše izzive spoznam samo jaz in plesni podij je vaš ves čas.

Skupinska supervizija

Prednost skupinske supervizije je v povečanem obsegu učenja, ki ste ga deležni. Spoznavate izzive in primere, s katerimi se soočajo vaši kolegi ter načine, kako se s težavami spoprijemajo drugi. Mojstrite se lahko v vlogi so-supervizanta, razmišljate o tem, kako bi se počutili, odzvali, ravnali sami. Prispevate h kakovosti psihoterapevtske prakse kolega in kolegi prispevajo h kakovosti vaše. Supervizijska skupina omogoča, da vam podporo nudi več ljudi, vsak na svoj edinstven način. Podporni odnosi, izgrajeni v skupini, so lahko izjemno dolgotrajni in trdni. Za specializante je skupinska supervizija tudi dober način, da zberete več supervizijskih ur za enak finančni vložek.

V vlogi supervizorke imam nadzorno, izobraževalno in podporno funkcijo.
V nadzorni funkciji prevzemam odgovornost za supervizantovo vodenje psihoterapevtskega procesa, zato moram poznati vse kliente svojega supervizanta ter njegov način dela z njimi. Za specializante v začetni fazi dela s klienti dobra praksa zapoveduje pogostost supervizije na 14 dni in uro supervizije za vsakih šest klientov, ki jih specializant obravnava tedensko.

V izobraževalni funkciji specializantu predlagam najuporabnejši teoretični okvir, tehniko, pristop za posamezen primer, ki mu je v izziv. Ker strokovnjak nikoli (še posebej pa na začetku nove poti) ne more vedeti vsega, predlagam strokovno literaturo za več informacij ali strokovno usposabljanje za pridobivanje dodatnih znanj ter veščin.

Osebno mi je najljubša podporna funkcija supervizije. S pomočjo tega dela omogočam specializantu, da se spoznava v vlogi psihoterapevta. Prepoznava, kaj in zakaj ga vznemirja, katere teme so morda še ne dovolj predelane in se aktivirajo ob določenem klientu. Nekatere od teh so za v specializantovo osebno psihoterapijo, druge lahko obdelava na supervizijskem srečanju. Skozi ta proces regulirava specializantovo fiziološko, čustveno in kognitivno vznemirjenje, zaradi česar s srečanja odide bolje opremljen za delo s klienti.

Opisana podporna funkcija supervizije je razlog za “čudežen” učinek supervizije, ki sem mu vedno znova priča v svoji praksi. Ko na superviziji obravnavam primer dela s klientom, ki mi povzroča skrbi, ta tema izgine. Ne samo, da mene ne muči več, ker vem, od kod prihaja, in kako se je lahko lotim, temveč izgine pri klientu samem. Preprosto o njej ni potrebno več govoriti, ker je urejena.

Na povezavi lahko preberete Dogovor o superviziji.

Shizoidni proces – študijska skupina

Skozi diskusijo teoretskih konceptov, primerov iz prakse ter branje Erskinove knjige Withdrawal Silence Loneliness: Psychotherapy of the Schizoid Process bomo prenašali teorijo v prakso.

Skupina se bo srečala sedemkrat, od oktobra 2026 do maja 2027 enkrat mesečno po dve polni uri ob četrtkih od 13.00 do 15.00. Cena posameznega srečanja ob mesečnem plačilu je 70 evrov, ob vnaprejšnjem plačilu vseh sedmih srečanj pa 420 evrov. Ob prijavi v skupino se zavežete k plačilu vseh sedmih srečanj. Skupina na aplikaciji WhatsApp vam bo omogočala podporo in diskusijo tudi med srečanji.

Datumi srečanj: 15. 10. 2026, 12. 11. 2026, 10. 12. 2026, 28. 1. 2027, 25. 2. 2027, 25. 3. 2027 in 15. 4. 2027.

Klienti, ki za samoregulacijo uporabljajo umik iz odnosov, socialno fasado in notranjega saboterja/kritika, so nam mnogim trd oreh.

Pogosto so anksiozni, depresivni ali z nepojasnjenimi telesnimi bolečinami. Morda imajo jasne terapevtske cilje, vendar niso odprti za pristen človeški kontakt. Morda celo želijo samo tehnik za samopomoč, da se bodo popravili sami in jim ne bo treba vstopiti v odnos.

Kot terapevti se lahko počutimo, kot da je med nami nevidna stena. Klient je prijazen in pogovorljiv, terapevt pa se počuti nemočno, neučinkovito, celo nesposobno. Sprašuje se, kako vzpostaviti kontakt, in kako doseči klienta v njegovem odmaknjenem svetu.

S pomočjo primerov vaših klientov bomo obdelali naslednje teoretične vidike:

Razlike med pojmi shizoidni proces, shizoidna motnja, shizoidni vzorec in shizoidni stil
Odcepljene izkušnje kot posledica neustreznega uglaševanja (po D. Sternu)
Resnični in lažni jaz (po Winnicottu) vs. vitalni/ranljivi jaz ter socialni jaz (po Erskine-u)
Ravni razcepa in terapevtsko delo z njimi,
Izolirana navezanost vs. izogibajoča navezanost
Shizoidni proces pri nevro-divergentnosti

Ter na primerih vaših klientov raziskovali kako

Prepoznavati transfer in kontratransfer ter delati z njima
Uporabljati relacijske metode: povpraševanje, uglaševanje in udeleženost.

Velikost skupine bo med pet in 10 oseb. Prijave sprejemam do zapolnitve mest. Skrajni rok za prijave do 15. 9. 2026. Za več informacij me pokličite na 041 454 415 ali mi pišite na ana.miletic@hekata.si. Udeleženci dobijo potrdilo o 19 urah usposabljanja iz integrativne psihoterapije.

Izvajalka:

Ana Miletić Herič, psihologinja in certificirana integrativna psihoterapevtka, primarna supervizorka Inštituta IPSA, CIIPTS-UT (učiteljica in supervizorka pod mentorstvom pri IIPA)